Obstoj našega vinograda v Straži sega še v čase »Celjskih grofov«, verjetno še veliko dlje. Vendar pisnih dokazov o tem seveda ni. Prvi oprijemljiv pisni dokument stoji v cerkvenem zapisu iz leta 1517 župnije sv.Lovrenca. Kateri govori o količini vina, katero je bilo darovano iz Straže, tako se namreč imenuje naš zaselek. Nedvoumni dokaz pa posedujemo iz časov Marije Terezije, oziroma vojaške karte l.1824, katera razkriva obstoj vinograda v popolnoma enakih gabaritih kot so dejansko tudi danes.
Seveda lastništvo kmetije Glavač, ne sega v čase Marije Terezije. Ampak je kmetijo kupil leta 1934 Primožev praded Martin Glavač iz Mirne na Dolenjskem. V času izbruha trsne uši je bil vinograd seveda popolnoma uničen in z njim tudi avtohtone sorte. Tudi njegov sin Anton se ni lotil resne prenove vinograda, vzdrževal ga je le majhen del za potrebe kmetije.
Vino malega,
s pridihom velikega!
Pogled na vinogradništvo in gojenje žlahtne trte, pa spremenita Jani in Darja Glavač l.1989. Darja roj.Majcen na Sladki gori, je živela na kmetiji, kjer ima vinogradništvo tradicijo. Njen oče Stanko jo je močno zaznamoval s svojimi sodobnimi pogledi na trto. V lokalni skupnosti Štore je bila misel na gojenje »vitis venifere« v tistih časih izpostavljena posmehu. Jani pa je bil drugačnega mnenja. Preprosto je nerazumno zavreči zgodovinska dejstva, je bilo njegovo vodilo.
Zato se še istega leta odločita in poskusno nasadita del vinograda s sortama laški rizling in kerner. Leta 1992 imata prvo resnejšo trgatev in praktično brez pravega kletarskega znanja pridelata vrhunsko vino. Ni bilo težko sprejeti odločitev, da je potrebno »špančev hrib« posaditi s kulturo, katera je tam rasla že več stoletij.
Izjemna vinska lega, izredno zanimivi prehodi prsti, dajejo vinu iz Straže še poseben karakter, ki je zelo dobro sprejet na različnih vinskih ocenjevanjih. Tako je delo v kleti pritegnilo Primoža in kasneje še partnerko Ivo, da poskušata na starodaven način kot v času »Celjskih grofov« seveda z pridihom 21.stoletja, izvabiti iz grozdja vso žlahtnost, ki nam jo mati narava ponuja.
Pester izbor vin. Posebne aromatične komponente od mladih svežih vin, zrelih vin do prezrelih arom, ponujajo vso posebnost mikro lokacije, katera je bila že pozabljena. V končni fazi lahko danes okuševalec teh vin zazna pridih vin, katera so bila shranjena tudi v grajskih kleteh.
